 |
| | | |   | | |
| |
Nina Kokelj, Kruno Antonič: SREČANJE
(Psihologija nekega časa)
11.06.2006 | |
| |
Ko ljubezen ni dovolj. Ko je obilje vsega; strasti, emocij, hotenja, želja. In ko Dekle ne zapusi prvega ljubezenskega kraja – hodnika, saj se On ne zmore, ne zna predati. In vzporedni svet trga, barv, tam ptičar, ne slučajno. Od klovnov do hodnika, od hodnika do sočnega jabolka. Od razbolele ljubezni v brezmejno svobodo preobrazbe; kakršnakoli že je. | |
| |
| |
Ljubezenska zgodba. Ona je nežna, sanjava, drugačna. Gideon, On, je v dilemi. Glede nje in glede samega sebe. Dekle se pojavi na njegovih vratih. Ljubita se. Na hodniku, ki ostane in postane simbol njune stiske. Zelo se ljubita. A to ni dovolj, kot ugotovi ona v eni od noči poblaznele nespečnosti. Gideon, preboden od vprašanja, kaj storiti, kako iti dalje, kako izživeti, išče odgovor na trgu.
Tam je starec. Tam je ptičar. Pa prodajalka in otroci. Svet barv, vrveža in „debate“ s ptičarjem o metafiziki, svobodi, ljubezni, predsem pa o Njej, ki leze vedno globje v hodnik. Bolj ko njuna ljubezen reže, bolj ko se on ne zna, ne zmore odločiti, bolj ko so njune stopinje v oranžnem svetu bližine, samotne; globji, daljši, usodnejši je hodnik.
Gideon se vendarle odloči. Da bo živel z njo, da se ji bo dal, da ji bo povedal. Njegovo odločitev okrona cirkus, karneval, konfeti in smeh klovnov. A prepozno je; zgodila se je bila tranformacija. Dekle se je spremenilo v ptico. Našla je svojo pot k svobodi. Gideona je sama odrešila njegove dileme.
Transformacija je strahotna. Transformacija je prepojena s slepečo lučjo Lepote. Transformacija je Življenje - samo je našlo rešitev, ki sta jo ljubimca le slutila.
| |
| | | |
| | | |   | | |
|
|
